Seznam pogostih vprašanj

 

Zanima me, ali se lahko dobi pisno gradivo s seminarja, ki se ga zaradi teh ali onih razlogov nisem mogla udeležiti?
 

To je odvisno od posameznega seminarja. S pisnimi gradivi je načeloma tako: z avtorji programa oziroma s predavatelji se dogovorimo, da pripravijo pisna gradiva za svoja predavanja, s čimer postanejo ta gradiva del avtorskega dela in torej del avtorskega honorarja. To pomeni, da smo kot ODIN odkupili tudi pravice razpolaganja s tem gradivom, ki pa niso neomejene. Načeloma veljajo za distribucijo gradiv za udeležence seminarja, s posebnim dodatnim dogovorimo z avtorji pa lahko te pravice razširimo tudi na distribucijo tistim, ki se seminarja niso mogli udeležiti. Stroški teh, »dodatnih« gradiv so sestavljeni iz materialnih stroškov, poštnine in manjšega deleža avtorskega honorarja, kar zaračunamo naročniku takšnega gradiva. Načeloma je torej možno kupiti gradivo s posameznega seminarja, vendar s časovno omejitvijo, približno še en mesec po izvedbi seminarja.
Gradiv pa ne prodajamo izven okvirja delavnic, za katere so gradiva pripravljena kot vprašalniki, delovne predloge ali delovni listi. Takšna gradiva namreč nimajo značaja skript ali priročnikov, ne da se jih brati samostojno, učinkovita so le v kontekstu sodelovanja na delavnici.
 

 

Pozdravljeni! Udeležila sem se kar nekaj vaših seminarjev na temo javnega naročanja, vendar nikjer ni bilo kaj več povedanega o podrobnih navodilih oz.praktičnih napotkih za objavo v EU, za vrednost blaga nad 125.000,00. vesela bi bila kakšnega uporabnega nasveta.

 

Hvala.
N.T.
 

Vprašanje je zelo splošno. Za objavo nad EU pragom se uporabi obrazec EU-2, ki je dosegljiv na portalu www.enarocanje.si.

Vsebina obrazca je enaka če je objavljeno samo v RS kot tudi če je objavljeno v EU (le zadnje polje v obrazcu je tisto, v katerem se navede ali se pošlje v objavo EU ali ne). Sicer je vsebina podobna vsebini drugih objav, tako da prosim za konkretno vprašanje, kaj se kam vpiše, to je samo splošen odgovor.

 

 

Pogosto preberemo, da je razpisan seminar ali delavnica ali posvet. Zanima me, kakšna je razlika, saj je sama nisem opazila, pa sem bila enkrat na posvetu in enkrat na delavnici?
 

Upamo, da to nista bila naša delavnica in posvet! Razliko bi namreč morali opaziti, sicer je organizator slabo izbral poimenovanje izobraževalnega dogodka, ali pa ga je slabo izpeljal. Pogosto izobraževanje poimenujejo tako ali drugače zato, ker bi želeli s tem povečati zanimanje in posledično obisk. To pa je zloraba strokovnih poimenovanj različnih oblik dela.
SEMINAR je izobraževanje, kjer ima pretežno besedo strokovni izvajalec – predavatelji (ali več njih), udeleženci pa snov spoznavajo in spremljajo. Njihova aktivna vloga je predvsem v zastavljanju dodatnih vprašanj. Seminar praviloma obravnava teme, ki so nove ali ki pomenijo dopolnjevanje strokovnega znanja slušateljev, pomembno vlogo pri seminarju ima seminarsko pisno gradivo. Namen seminarja je torej spoznati nova dejstva ali na novo obnoviti poznavanje snovi.
DELAVNICA je izobraževanje, kjer je strokovni izvajalec toliko predavatelj, kolikor je tudi moderator. Snov torej podaja, hkrati pa jo oblikuje tudi v naloge in vaje, ki jih udeleženci posamič ali v skupini (ali več manjših skupinah) rešujejo ter potem primerjajo rezultate ter ugotavljajo postopke dela, napake, izvirne rešitve, itd. Namen delavnice je torej naučiti se, osvojiti nekatere postopke dela oziroma spoznati različne metode in načine reševanja določenih nalog. Praviloma naj bi imela zaradi načina dela delavnica omejeno število udeležencev.
POSVET je razširjena oblika seminarja, kjer imajo sicer glavno besedo strokovni izvajalci – predavatelji, vendar mora biti organizacija dogodka taka, da lahko tudi udeleženci ne le zastavljajo vprašanja, pač pa tudi izražajo mnenja o določeni temi, predstavljajo svoje izkušnje, sprožajo (polemične) razprave in podobno. Namen posveta torej je soočati različne ali dopolnjujoče poglede na določeno temo ter s tem omogočiti vsem širši vpogled in boljše poznavanje snovi.
 

 

Če na nekem seminarju udeleženec ni zadovoljen z vsebino ali z organizacijo, ali ima možnost reklamacije? Ali lahko zahteva povrnitev stroškov za kotizacijo, potnih stroškov, stroškov zaradi izgube delovnega časa?
 

Zagotovo morajo biti v takšnih primerih udeleženci zaščiteni, kot so zaščiteni kupci drugih storitev ali izdelkov. Morebitno reklamacijo pa mora udeleženec seveda utemeljiti. Kadar gre za manjše (upravičene) pritožbe, se najpogosteje uspemo dogovoriti tako, da je zadovoljen udeleženec in da smo zadovoljni mi.
Problem bi nastal, kadar je reklamacija tako velika, kot navajate v drugem delu vprašanja. Takšnega primera še nismo imeli v 20 letnem delovanju, menimo pa, da tudi skoraj ni mogoče, da bi do tega prišlo. Vsako izvedbo namreč vedno spremlja predstavnik ODIN-a in bi tako hude napake, ki bi upravičevale tako drastično pritožbo, zaznal še preden bi do pritožbe lahko prišlo, ter seveda ukrepal. Poleg tega bi bilo težko utemeljiti, zakaj se od denimo dvajsetih udeležencev samo enemu zdi, da je bil deležen tako zelo slabe storitve.
Odgovor na to vprašanje je na srečo lahko samo načelen. Kot rečeno, vsako pritožbo do sedaj smo uspeli razrešiti v obojestransko zadovoljstvo, to pa pomeni, da pred svojo odgovornostjo ne bežimo in da prisluhnemo vsakemu mnenju udeležencev.
 

 

Zasledujemo ponudbe seminarjev različnih ponudnikov in opažamo precej podobne vsebine. Ob tej podobnosti pa opažamo veliko različnih cen. Kako pridete do cene? Ali jo kdo narekuje ali jo oblikujete sami?
 

Glede različnih ponudnikov in podobnih vsebin programov je odgovor preprost: narekujejo nam jih aktualni dogodki in iz njih izhajajoče (predvidene) potrebe po znanjih. Cene pa se oblikujejo svobodno in ni nekega splošnega »cenika« tovrstnih storitev. Pri nas sestavljajo ceno seminarja avtorski honorarji, materialni stroški izvedbe (najem dvorane, stroški objave razpisa, gradiva, in podobno), cena dela ter DDV.